Zadnji dan septembrskega dopusta sva z Lidijo preživela v gorah. Na sončno in vročo nedeljo sva se podala na Mrežce in Lipanski vrh, ki se dvigata nad Pokljuko.
Zjutraj sva se odpeljala proti izhodišču Pri Rupah, ker pa sva se med vožnjo nekoliko zaklepetala sva se znašla v Medvedovi konti. Prav preveč se nisva sekirala, saj se do Blejske koče na planini Lipanca pride tako iz enega, kot iz drugega izhodišča.
Ob najinem prihodu je bilo parkirišče že dodobra zasedeno tako, da sva primerno mesto za parkiranje poiskala kar ob makadamski cesti.
Najprej sva se odpravila do Blejske koče na planini Lipanca, kamor sva prispela v manj kot pol ure. Po krajšem kolebanju ali najprej na Lipanski vrh ali na Mrežce, sva se odločila z slednjega in po markirani planinski poti nadaljevala proti vrhu. Sprva zložna pot naju je kmalu pripeljala do razpotja, kjer se desno odcepi pot na Mrežce, če pa bi nadaljevala naravnost bi prišla na Viševnik.
Od razpotja se je pričela pot nekoliko strmeje vzpenjati, a ravno toliko, da sva malo bolj globoko zadihala in da je pumpa (srce) pričela obratovati v nekoliko višji prestavi. Po okoli pol ure hoje sta prišla na razgleden greben, od koder sva imela Triglav s kočama Kredarica in Planika kot na dlani.
Po travnatem in z rušjem poraščenem grebenu sva po nadaljnjih nekaj minutah hoje dosegla travnati vrh Mrežc. Na Mrežcah sva si privoščila krajši počitek za malico, malo pa sva tudi poklepetala s pohodniki, ki so se v tem času nahajali na vrhu. Po odtisnjenem žigu v planinski dnevnik sva pohodne palice pritrdila na nahrbtnika, saj je bil pred nama tehnično bolj zahteven del čez škrbino, ki je varovan z jeklenicami, v pomoč pa so tudi skobe in klini.
Po markirani stezi, ki se je pričela strmo spuščati po ostrem grebenu, sva brez težav prišla v škrbino, od koder sva ravno tako brez težav povzpela na greben Lipanskega vrha. Čeprav je pot mestoma dokaj "zračna" je dobro varovana in v suhem ne predstavlja ne vem kako velike nevarnosti za zdrs.
Na Lipanskem vrhu sem ponovno odtisnil žig v planinski dnevnik, nato pa sva z Lidijo še nekaj minut uživala v razgledu na očaka z okoliškimi vrhovi. Z vrha sva nato po strmi poti sestopila direktno do Blejske koče na planini Lipanca, kjer sva se okrepčala s Kranjsko klobaso in domačim kruhom.
Po kosilu sva se s polnima želodčkoma in v družbi krav vrnila na izhodišče v Medvedovo konto, kjer sva ta krasen pohodniški dan zaključila.
Ni komentarjev:
Objavite komentar