Po dolgem času sem šel na Matajur pogledat, ali je kaj novega.
Ker je bilo že kar pozno, sem se iz Bovca, preko Livka odpeljal do koče Pelizzo pod Matajurjem. Od koče sem nadaljeval levo proti Maršinski planini in že takoj ugotovil, da so na novo uredili naravoslovno učno pot, ki so jo vzorno opremili z oznakami in informativnimi tablami o rastlinstu in živastvu tega območja.
Pohvalno, ni kaj.
Pohvalno, ni kaj.
Z Maršinske planine sem se povzpel na Sedlo, kjer se priključi markirana pot, ki na Matajur vodi iz vasi Svino, od tam pa nadaljeval na vrh Matajurja. Kljub megli je bilo na vrhu kar veliko pohodnikov, iz smeri koče Pelizzo pa je na vrh prihajala tudi večja skupina turnih kolesarjev. Kasneje sem v krajšem pogovoru z enim izmed njih izvedel, da se nameravajo z vrha spustiti v Špeter, kjer jih čaka prevoz. Na vrhu sem se zadržal le toliko, da sem se vpisal v vpisno knjigo, nato pa sem se mimo Koče na Matajure vrnil na izhodišče.
Za noge pretegnit je bilo kar v redu...
Ni komentarjev:
Objavite komentar