Z avtom sem se odpeljal do "B" postaje Kaninske žičnice, kjer sem parkiral.
Od tam sem pot nadaljeval do konca ceste v Gozdec, kjer sem poiskal stezo, ki vodi na vrh Kope. Ponekod zaraščena in težko sledljiva steza je sicer označena, a so oznake povečini zbledele in komaj vidne, zato so možici ob poti dobrodošla pomoč. Veliko je podrtega drevja, v vršnem delu je na stezi nekaj trdega snega, ponekod pa se pod odpadlim listjem skrivajo ledene plošče, zato pazljivost, predvsem pri sestopu ni bila odveč. Razgled z vrha, kjer naj bi v prvi svetovni vojni stal top, sicer nekoliko zakriva drevje, kljub temu pa pogled seže proti Rombonu, Kaninu, Krnskemu pogorju in Stolu. Sonce je prijetno grelo, zato sem na vrhu kar nekaj časa posedel in užival v tišini, ki sta jo motila le ptiča, ki sta si v krošnji bližnje smreke imela kar veliko povedati.
Še en kucelj, na katerem še nisem bil.
Ni komentarjev:
Objavite komentar