Planine, vrhovi, reke, slapovi...: Grofova voda, iz vasi Gabrje, mimo Slapov Sopotnice

K Grofovi vodi rad zahajam, pa ne zgolj zaradi njenega energijsko pozitivnega učinka na telo, temveč zato, ker je tu preprosto mirno in lepo.

Največkrat se k izviru podam iz vasi Gabrje, kjer takoj za znakom naselja parkiram na manjšem makadamskem parkirišču. Desno navzgor me vodi sprva široka pot, ki me kmalu pripelje do italijanske vojaške kapelice, ki so jo leta 1920, na tedanjem vojaškem pokopališču zgradili pripadniki polka alpinov- italijanskih gorskih enot. Mimo kapelice pridem do Kofolovega mlina, kjer široka pot postane steza, ki se strmo vzpne preko travnatega pobočja in višje preide v gozd in se priključi stezi, ki se začne nižje v vasi Gabrje. Nadaljejem desno po stezi, ki vodi mimo več slapov višine od dveh, pa vse do dvajset metrov in se višje priključi široki gozdni cesti, ki pripelje iz vasi Dolje. Tu nadaljujem levo in že po nekaj minutah sem pri pri oznaki, ki me ponovno usmeri na stezo, ki je na izpostavljenih mestih zgledno zavarovana z jeklenico. S steze opazujem še štiri slapove, višine od dveh, do sedmih metrov, nekoliko višje prečim leseno brv preko potoka Sopotnica in že sem pri izviru Grofove vode.

Poleg izvira raste mogočen gorski brest, višine 39 metrov, premera pa 81 centimetrov. Je še enkrat debelejši od ostalih brestov, ki rastejo v bližini, čeprav naj bi bila vsa drevesa enako stara. Razlog za tako bujno rast naj bi bila prav zdravilna Grofova voda, ki teče ravno pod njim. Bo že držalo.

Po kozarcu ali dveh vode in nekajminutnem uživanju v miru in tišini se na izhodišče največkrat vrnem po gozdni cesti do vasi Dolje, od tam pa po lokalni cesti do vasi Gabrje, kjer okoli uro dolgo, krožno pot sklenem.