Po dolgem času spet v Tolmiskih gorah.
Tokrat sva z Lidijo opravila krožno pot, Tolminske Ravne - planina Razor - Vogel - preval Globoko - Vrh Planje - planina Razor - Tolminske Ravne.
Okoli 07.00 ure sva se po "adrenalinski" cesti odpeljala v Tolminske Ravne. Za vzpon do planine Razor sva izbrala sttmo pot, ki je v primerjavi z mulatjero, veliko bolj razgibana. Na planini Razor sva pomalicala in se poigrala s prijaznim psom ki je hotel kar z nama, a sva ga na koncu le prepričala, da je bolje če ostane pri lastnici. Kmalu za tem ko sva jo s planine Razor mahnila proti Voglu, sva srečala prijazno gospo iz Rovinja, ki nama je hitela pojasnjevati, da so nastanjeni v koči, da so ostali odšli na Vogel, ona pa zaradi zdravstvenih težav ne more in še in še. Po prijetnem klepetu sva le nadaljevala v smeri Vogla in že kmalu dohitela skupino, o kateri nama je pripovedovala gospa iz Rovinja. Seveda tudi tokrat nisva mogla mimo, ne da bi kakšne rekli o vremenu, lepoti gora ter o njihovih gorniških načrtih v prihodnjih dneh. V nadaljevanju nisva mogla niti mimo neštetih planik in drugega gorskega cvetja, ki ga je v Tolmknskih gorah res veliko. Po slabih dveh urah in pol hoje sva dosegla vrh Vogla, kjer sva si vzela nekaj minut za malico, počitek in fotografiranje. Se malo sva pokramljala s parom iz Logatca, ko je na vrh prišel iz Bohinjske strani, nato pa sva pot nadaljevala proti prevalu Globoko. Na nebu so si prevlado izmenjevali sonce in oblaki, zato hoja ni bila prenaporna. Po nekaj minutah sva prisla do razpotja, kjer sva zavila levo in se po strmi, nekoliko podrti poti povzpela na preval Globoko. S prevala Globoko sva se povzpela še na bližnji Vrh Planje, od koder je lep razgled na del Bohinjskega jezera in greben Tolminskih gora. Z Vrha Planje sva sestopila do bivaka in si ogledala še utrdbo pod Globokim, nato pa sestopila na planino Razor, kjer sva si v koči privoščila okusne skutne štruklje. Ko sva se okrepčala in malo poklepetala z oskrbnico koče, sva se odpravila na izhodišče v Tolminske Ravne, kjer sva najinjo skoraj 15 kilometrov dolgo in 6 ur in pol dolgo gorniško turo zaključila.
Takoj, ko sva se vsedla v avto, da se odpeljeva v Tolmin se je pa vlilo
Prelep gorniški dan v Tolminskih gorah je bil.
Okoli 07.00 ure sva se po "adrenalinski" cesti odpeljala v Tolminske Ravne. Za vzpon do planine Razor sva izbrala sttmo pot, ki je v primerjavi z mulatjero, veliko bolj razgibana. Na planini Razor sva pomalicala in se poigrala s prijaznim psom ki je hotel kar z nama, a sva ga na koncu le prepričala, da je bolje če ostane pri lastnici. Kmalu za tem ko sva jo s planine Razor mahnila proti Voglu, sva srečala prijazno gospo iz Rovinja, ki nama je hitela pojasnjevati, da so nastanjeni v koči, da so ostali odšli na Vogel, ona pa zaradi zdravstvenih težav ne more in še in še. Po prijetnem klepetu sva le nadaljevala v smeri Vogla in že kmalu dohitela skupino, o kateri nama je pripovedovala gospa iz Rovinja. Seveda tudi tokrat nisva mogla mimo, ne da bi kakšne rekli o vremenu, lepoti gora ter o njihovih gorniških načrtih v prihodnjih dneh. V nadaljevanju nisva mogla niti mimo neštetih planik in drugega gorskega cvetja, ki ga je v Tolmknskih gorah res veliko. Po slabih dveh urah in pol hoje sva dosegla vrh Vogla, kjer sva si vzela nekaj minut za malico, počitek in fotografiranje. Se malo sva pokramljala s parom iz Logatca, ko je na vrh prišel iz Bohinjske strani, nato pa sva pot nadaljevala proti prevalu Globoko. Na nebu so si prevlado izmenjevali sonce in oblaki, zato hoja ni bila prenaporna. Po nekaj minutah sva prisla do razpotja, kjer sva zavila levo in se po strmi, nekoliko podrti poti povzpela na preval Globoko. S prevala Globoko sva se povzpela še na bližnji Vrh Planje, od koder je lep razgled na del Bohinjskega jezera in greben Tolminskih gora. Z Vrha Planje sva sestopila do bivaka in si ogledala še utrdbo pod Globokim, nato pa sestopila na planino Razor, kjer sva si v koči privoščila okusne skutne štruklje. Ko sva se okrepčala in malo poklepetala z oskrbnico koče, sva se odpravila na izhodišče v Tolminske Ravne, kjer sva najinjo skoraj 15 kilometrov dolgo in 6 ur in pol dolgo gorniško turo zaključila.
Takoj, ko sva se vsedla v avto, da se odpeljeva v Tolmin se je pa vlilo
Prelep gorniški dan v Tolminskih gorah je bil.
Ni komentarjev:
Objavite komentar