sobota, 31. oktober 2026

Vetrovni obrisi jutra na Mtajurju - 1642 m

V zavetju doma nekatere ideje zvenijo čudovito, a ko te ob štirih zjutraj budilka vrže iz tople postelje, se zavedaš, v kaj si se zapletel. Kljub temu sva z Lidijo brez oklevanja spakirala nahrbtnika in se odpeljala do koče Pelizzo v Italiji. Čeprav sva mislila, da bova edina, ki bova na vrhu Matajurja pričakala prve sončne žarke, sva se kar malce uštela. Na parkirišču je bilo že kar nekaj avtomobilov, nekateri pohodniki pa so se ravno odpravljali na vrh, spet drugi so šele prihajali. Skratka kar pestro dogajanje za tako zgodnjo uro. 

Vzpon z naglavno svetilko ima v trdi temi svoj poseben čar. Tišino noči je prekinjal le veter, a ne tisti rahel, jutranji vetrič, ampak pošten, nepopustljiv gorski veter, ki naju je vso pot opominjal kako pomembno je imeti kvalitetno vetrovko, kapo in rokavice.

Ko sva dosegla kapelico na vrhu Matajurja, se je na vzhodu počasi že začela predstava vzhajajočega sonca in še tako močan veter naju ni mogel odvrniti od spektakla, ki je sledil. Imela sva še toliko časa, da sva se v zavetju kapelice preoblekla in se pogrela z vročim čajem. Potem sva drug poleg drugega stala na vrhu Matajurja in opazovala, kako se je sončna krogla počasi dvignila nad obzorje.  

Matajur naju je tokrat sprejel že s pridihom zime, a ravno zato je bil ta sončni vzhod nekaj posebnega.




















petek, 23. oktober 2026

Sončni vzhod na Slemenovi špici - 1911 m

Ob 04.15 je budilka na telefonu naznanila, da je treba vstati, če želim na Slemenovi špici pričakat sončni vzhod.

Hitro sem se oblekel, skuhal čaj za v termovko, popil obvezno jutranjo kavo in se odpeljal na Vršič. Zgolj eno stopinjo nad ničlo je kazal termometer, pihal pa je še zoprn veter tako, da ni bilo nič kaj prijetno. A kot pravijo, ni slabega vremena, ja samo slabo oblečen in opremljen pohodnik, tekač...😀, zato tudi mene vremenske razmere niso prav nič motile. Nočno nebo posejano z zvezdami🌟🌟🌟, mir in tišina, le naglavna lučka mi je kazala pot proti vrhu Slemenove špice. 

Zlati macesni okrašeni s snežnim poprhom so bili le še češnjica na torti jutranje predstave vzhajajočega sonca🌄. Kljub mrazu in vetru se je zagotovo splačalo, saj je bilo res čarobno.

Ob sestopu se je izza Mojstrovk le za kratek čas prikazalo sonce, ki je poskrbelo, da so zlato rumeni macesni še bolj zažareli, potem pa se je pooblačilo in vsega lepega je bilo v trenutku konec. 

No jaz sem bil ob pravem času, na pravem mestu😉😉😉.