torek, 29. oktober 2024

Skoraj poletno na sončnem Kaninu

Tako krasen dan pa res ne sme iti v nič sem si rekel in že vlačil nahrbtnik iz omare.

Ker za prav dolgo vožnjo nisem bil pri volji sem se odpeljal do razcepa Gozdec - planina Krnica in tam tudi parkiral. Od avta sem se odpravil proti planini Krnica, a sem po približno desetih minutah hoje, pri stebričku z oznakami "SKRIPI" in "PLANINA KRNICA" zavil ostro levo in s hojo nadaljeval v smeri sedežnice Skripi. Po oskrbovalni cesti sem se v okljukih pričel vzpenjati skozi pretežno bukov gozd, ki je bil še vedno jesensko obarvan 

Že kaj kmalu sem se začel tolči po glavi zakaj nisem poleg majice s kratkimi rokavi oblekel tudi kratkih hlač, saj je bilo vroče kot poleti, čeprav je že skoraj konec oktobra. Po slabi uri sem pršel na "C" postajo žičnice Kanin, kjer sem v bližini "bivaka" Kavka malce posedel in v družbi zlatih macesnov užival v razgledu na Kaninsko in Krnsko pogorje, Stol, Matajur in Bovško kotlino s prelepo smaragdno Sočo.  

Po krajšem počitku sem s hojo nadaljeval proti "D" postaji žičnice Kanin, a le do nadmorske višine okoli 2000 metrov ("D" postaja se nahaja na nadmorski višini 2202 metra), kjer sem se na eni od skal udobno namestil in si privoščil prigrizek. Na soncu je bilo resnično vroče, kapa in sončna očala pa sta bila obvezna dodatka.  

Mir in tišino je zmotil zvok terenskega vozila, s katerim sta se do sedežnice Skripi pripeljala fanta, ki sta mi kasneje povedala, da morata do anten na "D" postaji. Po krajšem pogovoru sta fanta nadaljevala proti "D" postaji, jaz pa sem se počasi odpravil nazaj proti avtomobilu.

Kar lep, skorajda poletni pohod na sončni Kanin je bil.































sobota, 12. oktober 2024

V jesenske barve odeta Slemenova špica - 1911 m

Z Lidijo sva si rekla kdaj, če ne zdaj in hitro odvijugala na Vršič. Vsako leto v oktobru si namreč macesni nadenejo slavnostno opravo in tega res ne gre zamuditi. 

Prav pretirane gneče ni bilo, zato sva parkirni prostor z lahkoto našla, čeprav je izgradnja parkirišč in rekonstrukcija ceste v polnem zamahu. 

Vreme je bilo tako, tako, kar pa niti ni bilo pomembno, saj sva prišla uživat v razgledih na prelep, v jesenske barve odet gorski svet. 

Pod Slemenom in na sam vrh Slemenove špice se pot na novo ureja, po izjavi enega od markacistov, ki pot urejajo, pa naj bi oživili tudi eno od obeh jezerc, ki sta se žal zarasli. 

Tudi tokratna Slemenova špica ni razočarala, res pa je, da sva ujela zadnji vlak, saj so zlate iglice počasi že pričele odpadati.

Lepo je bilo...