Mrzli vrh - 1359 m

Danes eem ponovil turo iz meseca novembra 2017. Začel sem na planini Kuhinja in se preko planine Lapoč povzpel na Mrzli vrh. 

Sestopil sem preko planine Pretovč in se vrnil na izhodišče na planino Kuhinja. Dan za bogove je bil danes, le pri sestopu na planino Pretovč, ki leži na osojni strani Mrzlega vrha je bilo potrebno nekoliko previdnosti zaradi pomrznjenega snega. 

Vroče pa, za kratke rokave.

Smerokazi ob poti s planine Kuhinja

Planina Lapoč

Razgled s planine Lapoč, po dolini Soče navzgor

Krnsko pogorje s planine Lapoč

Planina Lapoč še z drugega zornega kota

Pogled po dolini Soče navzgor z Mrzlega vrha

Nekje pod morjem megle se skriva Tolminska kotlina

Otočki

Krnsko pogorje z Mrzlega vrha

Prelepe Tolminske gore z Mrzlega vrha

Neštetokrat fotografiran hudourniški slap ob poti

Kucelj na Čavnu - 1237 m

Žena Anita se je takoj strinjala, da je potrebno tako lep zimski dan dodobra izkoristiti. Odločila sva se, da obiščeva Kucelj na Čavnu, kjer še nisva bila.
 

Zjutraj sva se preko Čepovana odpeljala do Lokev, od tam pa proti Predmeji, vendar sva morala zaradi zaprte ceste Lokve - Predmeja obrniti in se na Predmejo odpeljati preko Nove Gorice in Ajdovščine. Kljub temu, da se dan ni pričel ravno po najinih načrtih, nama to ni pokvarilo dobrega razpoloženja. S Predmeje sva se usmerila na planinsko pot proti Planinski koči Antona Bevčerja na Čavnu. Sprva kopna, višje v gozdu pa zasnežena pot naju je po dobri uri pripeljala do planinske koče na Čavnu.
 

Tu sva si vzela nekaj minut za malico, nato pa nadaljevala proti Kuclju. Po okoli 45 minutah nadaljne hoje sva prisela na vrh, 1237 metrov visokega Kuclja. Kot se za Vipavsko dolino spodobi je na vrhu močno pihalo, razgled pa je segel vse do morja. Po krajšem fotografiranju sva se po poti vzpona vrnila na izhodišče na Predmejo.
 

Pot je lepa in vzorno označena ter vzdrževana, za kar vse pohvale PD Ajdovščina.
 

Krasen dan sva imela.

Ojstrica - 611 m, Velika Osojnica - 756 m, Mala Osojnica - 691 m, pa še krog okoli Blejskega jezera

Z Anito sva se letos odločila, da bova poizkušala obiskati čim več kotičkov naše lepe deželice, kjer še nisva bila.
 

Za začetek sva se odločila obiskati razgledne vrhove nad Blejskim jezerom in sicer Ojstrico ter Veliko in Malo Osojnico. 

Z vlakom sva se zjutraj odpeljala do železniške postaje Bled Jezero, kjer naju je pričakalo rahlo naletavanje snega. Z železniške postaje sva se nato po pešpoti spustila k jezeru in nadaljevala do Velike Zake, kjer sva kmalu opazila smerokaze, ki so naju usmerili desno v gozd. Najprej sva se povzpela na 611 m visoko Ojstrico, s katere je sijajen razgled na Blejsko jezero z okolico ter na okoliške gore, ki pa jih danes zaradi "slabega" vremena nisva mogla občudovati. Z Ojstrice sva nadaljevala na 756 m visoko Veliko Osojnico, od tam pa sestopila še na 691 m Malo Osojnico. Tako Velika, kot rudi Mala Osojnica ponujata lep razgled na Blejsko jezero in okolico. Na Mali Osojnici sva si privoščila kratek počitek in malico, nato pa po delno zahtevni, ponekod z jeklenico zavarovani poti sestopila na izhodišče v Veliko Zako. Da je sestop ali pa vzpon še malo bolj adrenalinski poskrbi okoli 100 kovinskih, izredno strmih stopnic. Iz Velike Zake sva nato ob jezerui nadaljevala proti centru, kjer sva si v enem od gostinskih lokalov privoščila kavico in znamenito Blejsko kremno rezino, brez katere na Bledu, pač ne gre. 

Ker sva imela še dovolj časa, sva se povzpela še na Blejski grad, od tam pa sva se vrnila na železniško postajo, kjer sva najin današnji, skoraj 14 kilometrov dolg "sprehod" zaključila. 

Kljub kislemu vremenu sva se imela prav super.