Planine, vrhovi, reke, slapovi...: april 2016

Za današnji pohodniški izlet sva si z Anito izbrala Kras. Začela sva v Mirnu, od koder sva se najprej povzpela na Cerje, kjer sva si ogledala muzej Pomnik braniteljem slovenske zemlje. Z razglednega stolpa, krasnega muzeja sva uživala v razgledu na morje ter na vršače Julijskih alp in Dolomitov. S Cerja sva pot nadaljevala čez cvetoča, razgledna pobočja in skozi dišeč borov gozd, do Fajtega hriba. Po krajšem počitku, sva se delno po poti vzpona, delno pa po cesti vrnila na izhodišče v Miren. Lep izlet po čudovitem Krasu sva imela.

Ob poti na Cerje

Razgled s poti na Cerje

Jadralec

Ob poti na Cerje

Martinček se je nastavljal toplim sončnim žarkom

Na Cerju

Razgled z razglednega stiolpa muzeja

Triglav - približan

Krnsko pogorje - približano

V muzeju

Na Cerju

Pogled nazaj proti Cerju, s poti na Fajti hrib

Cerje je že daleč za nama

Cvetje ob poti

Ob poti na Fajti hrib

Je priropotala mimo in parkirala

Cvetje ob poti

Fajti hrib

Pogled proti morju s Fajtega hriba

+20

Okoli osmih zjutraj je bila v Tolminskih Ravnah temperatura že deset stopinj, kar je napovedovalo topel, če že ne vroč dan. Do razcepa poti za planino Kal in planino Razor je bila pot kopna, naprej pa je snega še vedno veliko. Sneg se je zaradi visokih temperatur prediral do kolen, ponekod pa tudi do "riti" zato bi bile krplje dobrodošel pripomoček. Ob prihodu na planino Kal sem v eni od grap pod Tolminskim Migovcem opazil tri gamse, vendar so jo jadrno ucvrli po strmem in zasneženem pobočju in že jih ni bilo več. S planine Kal sem pot nadaljeval proti Grušnici in po borbi z "gnilim" snegom le dosegel vrh. Trud je bil poplačan z lepimi razgledi na Tolminsko kotlino, Javorco, vas Čadrg, Krnsko pogorje ter na Tolminske gore. Po kratkem martinčkanju na vročem soncu sem se po poti vzpona vrnil v Tolminske Ravne.